Omemba: Gisèle Pelicot

»Narediti nič bi bilo enako, kot da ne bi spregovoril o Gazi ali Ukrajini, ta tišina bi pomenila sokrivdo.«

»Na zatožni klopi smo mi vsi in cela družba.«

»Bi rada, da bi bila vsa družba priča procesu.«

»Ni ona tista, ki mora občutiti sram.«

»Sram mora zamenjati stran.«

»Vsem je bilo jasno, da to moramo narediti, še posebej v Avignonu in še posebej zdaj.«

»Upam, da bo to pomagalo drugim ženskam, da spregovorijo.«

»Priznal sem krivdo in se opravičil svoji družini.«

»Zdaj želim svojo zgodbo povedati s svojimi besedami.«

»Izrazila je upanje, da bo to pomagalo drugim ženskam, da spregovorijo.«

»Priznal sem krivdo, se označil za posiljevalca in se opravičil svoji družini.«

»Sem ženska, ki je popolnoma uničena in ne vem, kako se bom znova sestavila. Stara bom 72 let in nisem prepričana, da bom še živela tako dolgo, da bi si opomogla od tega.«

»Res je, da slišim veliko žensk in moških govoriti, kako pogumna sem. Menim, da to ni pogum, ampak volja in odločnost spremeniti družbo.«

»Želim si, da bi vse žrtve posilstva – ne samo tiste omamljene – dejale, da če je uspelo gospe Pelicot, zmoremo tudi me. Ko si posiljen, te prevzame občutek sramu, ampak sram bi moralo biti storilce, ne pa nas.«

»Profil posiljevalca ni nekdo, na katerega si pozno zvečer naletel v garaži. Posiljevalec je lahko tudi družinski član, nekdo izmed naših prijateljev.«

»Kako lahko popolni moški pride do te točke? Kako si me lahko izdal do te točke? Kako si mogel pripeljati vse te tujce v mojo spalnico? Vedno sem te skušala dvigniti, tebe, ki si padel do največjega dna človeške duše, ampak odločitve so bile povsem tvoje.«

»Sem posiljevalec, tako kot vsi drugi v tej sobi.«

»Prosim svojo ženo, svoje otroke in vnuke, da sprejmejo moja opravičila. Obžalujem, kar sem storil. Prosim za odpuščanje, četudi ni odpustljivo.«